APDEJT.si

Andrej Babiš, češki milijarder in kandidat za premierja, je izrazil podporo Ukrajini v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Babiš je dejal, da ne nasprotuje izvozu češkega orožja v Ukrajino in upa na skorajšnji konec vojne. Napovedal je tudi morebiten obisk Ukrajine prihodnje leto, če bodo razmere to dopuščale. Pogovor z Zelenskim je bil že četrti med njima od začetka vojne.

Izrael in Hamas sta dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta za Gazo, ki ga podpira ZDA. Evropski voditelji so pozdravili prekinitev ognja in pozvali k takojšnji humanitarni pomoči ter trajnim mirovnim prizadevanjem. Dogovor, ki so ga posredovale ZDA, Katar, Turčija in Egipt, predvideva izmenjavo talcev in zapornikov ter postopen umik izraelskih vojakov iz Gaze.

Po poročanju različnih virov sta Izrael in Hamas podpisala sporazum o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi, ki ga je posredoval Donald Trump. Pričakuje se, da bo prekinitev ognja začela veljati v nekaj dneh. Sporazum je bil sprejet z mešanimi občutki upanja in skepticizma, medtem ko nekateri poudarjajo, da je sporazum dokaz Trumpovih diplomatskih sposobnosti.

V Veliki Britaniji je dekle sprožilo ogorčenje, ko je poškodovalo spomenik ugrabljenim Izraelcem, medtem ko so po svetu obeleževali dve leti od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Napad je teroristična organizacija Hamas izvedla s pomočjo določenih novinarjev in uradnikov ZN. Romunski predsednik Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter izpustitvi vseh talcev.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

V Londonu se je kljub pozivom k preklicu zbralo na stotine ljudi na protestu proti vojni v Gazi. V Bostonu je prišlo do spopadov med policijo in pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti in aretiranih trinajst protestnikov. Keir Starmer je zagrozil z zatrtjem vzklikov na pro-palestinskih protestih v Angliji.

Po intervjuju Angele Merkel so se oglasili poljski politiki. Zbigniew Rau je njene izjave označil za naivne in nerazumevajoče ruske zunanje politike. Radosław Sikorski je izjavil, da je njena izjava enako resnična, kot njena trditev, da nihče iz srednje Evrope ni protestiral proti Severnemu toku. Jarosław Kaczyński je Merklovo obtožil, da je kot »politična mati« in promotorka kariere Donalda Tuska obtožila Poljsko in baltske države za prispevek k vojni. Stranka PiS zahteva odziv Donalda Tuska na Merklove izjave.

Visoki predstavnik Hamasa je izrazil željo po sklenitvi dogovora o končanju vojne in takojšnji izmenjavi zapornikov. Izrael in Hamas naj bi se v Kairu udeležila pogovorov o izpustitvi talcev, kar je del načrta, ki ga podpira Trump. WSJ poroča o diplomatskih prizadevanjih ZDA in arabskih držav za dosego dogovora o Gazi, vključno z izraelskim napadom na Katar, pogajanji z Netanjahujem in Hamasom ter ključnimi točkami mirovnega načrta.

Policija je napad pred sinagogo v Manchestru označila za teroristično dejanje. Identificirali so žrtvi napada kot Adrijana Dolbija (53) in Melvina Kravica (66). V preiskavi je šokanten obrat, saj obstaja možnost, da je eno od žrtev ubil policijski strel. Aretirane so bile še tri osebe. Policija je poostrila varnostne ukrepe v bližini judovskih objektov v Londonu in obljubila boj proti antisemitizmu.

V Maroku so se nadaljevali protesti, ki jih vodi predvsem mladina, zaradi neizpolnjenih razvojnih obljub vlade. Zdravstveni minister je zaradi tega sklical nujne pogovore s sindikati, farmacevti pa načrtujejo nacionalni protest zaradi grozečih bankrotov. Medtem so po poročanju protesti in državni udarci v PoJK zadušeni.

V Maroku je parlament zaradi pritiska javnosti omogočil prenos seje odbora z ministrom za zdravje v živo. Na Madagaskarju so se protesti za zahtevo po odstopu predsednika nadaljevali kljub vladni razpustitvi. V Pakistanu je premier Shehbaz odredil preiskavo protestov v Azad Jammu in Kašmirju (AJK) in razširil pogajalsko komisijo, potem ko se je število smrtnih žrtev v spopadih povečalo na devet.

V več maroških mestih, vključno z Agadirjem in Rabatom, so se nadaljevali nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami. Med protesti, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z zdravstvenim in izobraževalnim sistemom, je bilo poročano o poškodbi protestnika, ko je policijsko vozilo zapeljalo v množico. Vlada je obljubila reforme kot odgovor na zaostrovanje razmer.

Po močnem potresu na Filipinih reševalci obupano iščejo preživele v blatu in ruševinah. Iskanje otežujejo dež, poškodovani mostovi in ceste. Pri iskanju preživelih v porušenih hišah si reševalci pomagajo z bagri in psi.

Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Benjamin Netanyahu je po predstavitvi Trumpovega načrta za Gazo zanikal, da bi sprejel načelo palestinske države in napovedal, da bo izraelska vojska ostala na območju. Islamski džihad je načrt označil za recept za uničenje celotne regije. Po drugi strani naj bi Netanyahu dobil skoraj vse, kar je želel, kljub mednarodni izolaciji.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

V Tadžikistanu 11 organizacij opozarja, da oblasti že deset let krivično zadržujejo odvetnika za človekove pravice Buzurgmehra Yorova, ki prestaja 23-letno zaporno kazen zaradi uveljavljanja svojih človekovih pravic. V Pakistanu je protiteroristično sodišče v Rawalpindiju zaslišalo tri dodatne priče v primeru proti nekdanjemu premierju Imranu Khanu zaradi nasilnih protestov pred generalštabom vojske.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

Na Češkem se zaostruje predvolilni boj pred parlamentarnimi volitvami. Andrej Babiš, vodja stranke ANO, si prizadeva za enobarvno vlado in zavrača očitke o proruskem usmerjenosti. Poudaril je, da ANO ne želi ustaviti pobude za dobavo streliva Ukrajini. Medtem se Petr Fiala, trenutni premier, boji "vlade nacionalne izdaje". Stranke trenutne koalicije (Spolu, STAN in Pirati) si želijo nadaljevati sodelovanje tudi po volitvah. Raziskava javnega mnenja kaže, da se Čehi zanimajo, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta, pri čemer se odločajo med Fialo in Babišem. Babiš se bo pred volitvami sestal s predsednikom države.

Članice Evropske unije so glede priznanja Palestine še vedno razdeljene, čeprav prizadevanja za njeno priznanje dobivajo podporo. V zadnjih tednih so države na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku jasno izrazile svoje stališče glede Izraela in Palestine. Medtem ko pozivi k ustanovitvi palestinske države dobivajo podporo, EU ne more govoriti z enim glasom. Večina evropskih držav zdaj priznava palestinsko državo, zahvaljujoč uradnim izjavam Francije, Belgije in Luksemburga v ponedeljek v ZN.